Polni spekter učinkovin in sinergični učinek ali entourage efekt
Do sedaj je bilo v konoplji odkritih in identificiranih 1064 snovi, od tega preko 300 kanabinoidov in terpenoidov. Poleg teh dveh skupin vsebuje konoplja še številne druge snovi – fenole, flavonoide, aminokisline, proteine, vitamine, minerale itd. Raziskave so pokazale, da ima mnogo teh snovi samih edinstvene učinke na človeško telo, zanimivo pa je dejstvo, da se njihovi učinki lahko spreminjajo v odvisnosti od drugih spojin v mešanici, kar pogosto označujemo kot entourage efekt. Pojem se nanaša na dejstvo, da ima mešanica snovi večji/boljši učinek kot gola vsota njihovih učinkov. To je sinergizem, ki je dobro znan pri mnogih naravnih snoveh.
BIO CBD kapljice s polnim spektrom kanabinoidov in terpenov
Raziskovalci so sinergizem pri konoplji dobro raziskali in vedno znova ugotovili, da ima kombinacija učinkovin iz cele rastline (imenovana tudi full spectrum oz. polni spekter) veliko boljše učinke, zlasti v klinični uporabi. Ta entourage efekt prav tako omogoča, da z nižjimi odmerki kanabinoida dosežemo enake učinke, saj tak produkt vsebuje tudi molekule, ki pomagajo bodisi pri absorpciji bodisi pri vezavi na receptorje pa še kje. Pri uporabi izvlečkov iz cele rastline je zabeleženo tudi bistveno manj stranskih učinkov. Bolniki se denimo dosti bolje odzovejo na terapijo s produkti, ki vsebujejo THC in CBD, kot na tiste, ki vsebujejo le eno izolirano substanco (CBD izolat), še bolje pa na izvlečke iz cele rastline, ki vsebujejo veliko število kanabinoidov in terpenov in dajejo najboljše klinične rezultate.
Pri izbiri CBD kapljic je zato nujno preveriti ali kapljice vsebujejo polni spekter učinkovin konoplje. Na trgu je namreč mnogo cenenih izdelkov, ki vsebujejo le izolat CBD.
Aktivne učinkovine v CBD kapljicah
Velika večina učinkovin se nahaja v smolah, ki jih rastlina proizvede na ženskih cvetovih in okoli njih. Mnoge raziskovalce je zanimalo, v čem je evolucijska prednost teh smol za samo rastlino. Odgovor ponuja več različnih teorij, ena izmed njih pravi, da smole zaščitijo razvito seme pred UV-sevanjem, druge, da smole pomagajo rastlini pri vzdrževanju vlage in obrambi pred škodljivci. Nekatere teorije poudarjajo, da smole pomagajo ujeti cvetni prah ali pritegniti žuželke, ki prenašajo cvetni prah, zelo verjetno pa je, da smole predstavljajo zapleteno kombinacijo preživetvenih funkcij za samo rastlino. Smola nastaja v majhnih strukturah na rastlini, na tako imenovanih trihomih. Beseda izhaja iz grščine – trikoma – in pomeni lase; trihomi pod mikroskopom dejansko spominjajo na majhne laske.
Najpomembnejše sestavine v konopljini smoli so učinkovine, ki jih imenujemo kanabinoidi, med njimi pa po količini prevladujejo tetrahidrokanabinolna kislina THCA, kanabidiolna kislina CBDA in kanabigerolna kislina CBGA, čeprav je pestrost teh učinkovin precejšnja, saj so doslej identificirali že 144 različnih kanabinoidov.
Pri kraticah se oznaka A, recimo pri CBD in CBDA, nanaša na dejstvo, da se te snovi v sveži rastlini nahajajo v obliki kanabinoidnih kislin. Ob segrevanju pride do dekarboksilacije (odcepi se CO2) in tako nastanejo bolj znane oblike THC, CBD in CBG. Najbolj znani kanabinoid je THC, ki je za razliko od velike večine drugih kanabinoidov psihoaktiven in lahko po kajenju ali zaužitju povzroči učinke, ki jih pogovorno imenujemo »zadetost« ali s tujko »high«.
THC je bil eden prvih kanabinoidov, ki je postal predmet preučevanja, saj so znanstveniki želeli razumeti, na kakšen način konoplja povzroča psihoaktivne učinke. THC je tako znanstveno največkrat obravnavan kanabinoid, vendar so ga dolgo proučevali predvsem z vidika njegovega psihoaktivnega učinka in skladno s prohibicijsko logiko raziskovali njegove škodljive učinke. Medtem pa je bilo že dokazano, da ima THC – kakor tudi veliko drugih kanabinoidov – velik terapevtski potencial v medicini tudi v nizkih odmerkih, ki ne povzročajo občutka zadetosti. Pri tem je dobro vedeti, da kislinska oblika THC-ja, tako imenovani THCA, nima psihoaktivnih učinkov, saj se ne veže na CB1-receptorje. Lahko bi pojedli ali posočili celo svežo rastlino in jo zaužili, pa ne bi občutili psihoaktivnih učinkov. Šele s staranjem, sušenjem in tudi kajenjem se THCA spremeni v THC in povzroča znane učinke.
Dandanes pa je veliko pozornosti deležen tudi CBD, saj so raziskave pokazale, da ima velik terapevtski potencial in ob tem nima opojnih učinkov. To velja tudi za CBG. Konopljini kemovarji so lahko taki, ki so ali THC-dominantni ali CBD-dominantni ali pa sta kanabinoida v določenem razmerju. Obstajajo pa tudi kemovarji, ki zaradi mutacije proizvajajo le malo oziroma nič THC-ja ali CBD-ja, namesto tega pa obilo CBG-ja. Poleg kanabinoidov so izjemno pomembne sestavine konopljine smole terpeni. Danes poznamo preko 200 terpenov, ki se lahko nahajajo v konoplji. To so snovi, ki so lahko hlapne in jih zato lahko zavohamo. Prav terpeni so v veliki meri odgovorni za aromo rastlin, se pa lahko njihove vsebnosti in kombinacije med rastlinami znotraj ene vrste zelo razlikujejo. V državah, kjer je rekreativna raba konoplje dovoljena ali dekriminalizirana, konopljo velikokrat križajo z namenom, da pridobijo čim boljši okus in aromo, ki ju dajejo prav terpeni. Terpene najdemo v eteričnih oljih rastlin in jih že dolgo uporabljamo v živilih in tudi kot zdravila. V aromaterapiji za zdravljenje uporabljajo skoraj izključno terpene, vendar obstajajo nekateri, ki delujejo kot pesticidi. Tudi guma, iz katere izdelujejo avtomobilske pnevmatike, je delno iz terpenov.
Terpeni imajo zelo veliko pozitivnih učinkov, delujejo antioksidativno, protimikrobno, protiglivno, protivnetno, povečujejo prepustnost kože in še bi lahko naštevali.
Vir: doc. dr. Tanja Bagar, Konoplja v medicini, ICANNA – Mednarodni inštitut za kanabinoide, 2020
Knjigo lahko naročite tukaj: www.institut-icanna.com
“Če imate še kakšno vprašanje, smo vam na voljo preko elektronske pošte info@ekokor.si ali na telefonski številki 041 711 476“
